Vsi ves čas govorijo/govorimo o samopodobi, kako sprejeti sam sebe, kako se imeti rad, pa vendarle – sami vemo, da takrat, ko smo zdravi vedno ne sprejmemo sebe takšni kot smo, kaj šele takrat, ko se borimo in pa ko premagamo težko bolezen.
Kljub temu, da se ves čas trudim biti pozitivna in nasmejana, definitivno pridejo tudi dnevi, ko si nisem všeč – realno, moje telo je pridobilo kar nekaj kilogramov od zadnje kemoterapije, telo je prekrito z brazgotinami od punkcij, od operacij,… vse to pa privede do neke slabe volje, kar je seveda popolnoma normalno. Prav tako sem imela non stop občutek, da to kemoterapijo ˝švicam˝ iz sebe, katastrofa. Vsi pa si želimo, da bi bilo tega čimmanj, mar ne?
Pri meni je bil največji problem ravno to, da sem se počutila nezdravo. Pa še zdaj pridejo kakšni temni dnevi, ki mi sami po sebi pokvarijo dan, moji glavi pa govorijo, da nisem dovolj lepa, nisem dovolj suha. Prosim? Ne, to ne bo šlo več tako naprej!
Iz dneva v dan se trudim, res! Najprej pri prehrani, da jem dovolj raznolike hrane, da spijem dovolj vode (no, tu mi še malo fali ?), da se dovolj gibam, da si vsak dan vzamem čas zase, za razmislek, za sprostitev in res – uspeva mi.
Najbolj pomembno pa je, da se začnemo zavedati, kaj vse je zmožno naše telo – to, da je dalo čez 6 ciklusov kemoterapij, 17 obsevanj, ni samoumevno. Bodimo hvaležni, začnimo se imeti radi. Začnimo svoje telo poslušati, upoštevati in skrbeti zanj! Ni nas pustilo na cedilu, naj ga ne pustimo tudi mi. Polagam vam na srce – ne se primerjati z ostalimi, če imate občutek, da socialna omrežja vplivajo na vas in na vaše mišljenje, naredite tedenski detox in naredili boste korist samemu sebi. In verjemite mi, s tem odnosom nam bo uspelo! Jaz verjamem v to in vem, da je že to prvi korak! Upanje in motivacija! ❤️
Kako pa uspeva tebi? Kakšen pogled imaš na to?
Po dolgem času, vaša nasmejAna
