Moja zgodba

nasmejAna

Živijo! Moje ime je Ana. Stara sem 22 let in živim v majhni a zelo lepi državici Sloveniji. Sem študentka zdravstvene nege in ljubiteljica fotografije. Novembra 2018 sem bila diagnosticirana s 4. stadijem Hodkinovega limfoma.

Ob diagnozi se pojavijo določeni občutki, občutki žalosti, razočaranja, po drugi strani pa so se pri meni pojavili tudi občutki hvaležnosti. Hvaležnosti zaradi tega, ker živim v Sloveniji, kjer je zdravljenje dosegljivo, pa občutki hvaležnosti, ker sem se zavedala, da je to moje poslanstvo. Poslanstvo zaradi česar bom boljša medicinska sestra in boljša oseba.

Ideja za blog je prišla ravno iz tega vidika. Sem takšna oseba, ki mora govoriti o tem, da se sama počutim bolje. Rada govorim o tem, saj rada širim pozitivo, rada širim znanje pa tudi nasvete, da bi tako pripomogla ostalim, mogoče ravno tistim, ki so na začetku svoje življenjske preizkušnje kot sem bila jaz. Ker živimo v modernem svetu, v svetu interneta, vsak takoj poogugla svoje simptome in ekola – deset diagnoz se takoj odpre. Jaz pa bi rada, da bi ljudje ob guglanju našli pozitivo, pa čeprav ob diagnozi raka. Zavedam se, da se ob diagnozi poruši ves svet, ampak verjemite, s pozitivizomom in optimizmom je tudi zdravljenje lažje. Sama grem z nasmeškom na kemoterapije, saj vem, da sem ves čas bližje koncu.

Ob diagnozi so me najbolj pomirile zgodbe pacientov, ki so šli čez podobno kot jaz, zato bi rada to delila na svojem blogu, rada bi, da vsak pacient, vsak bralec, čuti, da v tem, ni sam. Rada bi, da čuti ljubezen in, da ve, da ima vedno nekoga za pogovor.

Vaša nasmejAna.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja