Hodgkinov limfom Moja zgodba Onkološki pacienti

Venska valvula (VAP)

VAP, kaj je to? Sama lahko rečem, da sem imela zaradi VAP-a kvalitetnejše zdravljenja, z veliko manj bolečinami, kot bi jih imela sicer. Odločitev za VAP je bila ena izmed boljših odločitev, ki sem jih sprejela.

Venska valvula

Podkožni venski prekat ali osrednji venski kateter s podkožnim prekatom je popolnoma implantiran zaprt osrednji venski sistem, ki je indiciran za bolnike, pri katerih je potrebno dolgotrajno intravensko zdravljenje (sistemsko zdravljenje, antibiotiki, hipertonične raztopine, parenteralna prehrana, kemoterapija ali protibolečinske mešanice preko elastomerne črpalke) [1].

Onkološki, hematološki, dializni in tudi drugi bolniki velikokrat potrebujejo številna intravenozna zdravljenja. Venska valvula je v celoti vstavljena pod kožo – običajno je to na neopaznih mestih telesa, najpogosteje na prsih, pod ključnico, lahko pa tudi na roki ali stegnu. Vstavitev venske valvule se izvaja v operacijski dvorani, kjer zdravnik bolniku pred vstavitvijo aplicira lokalni anestetik. Mesto vstavljene valvule zdravnik vedno preveri z rentgenskim slikanjem [2].

This image has an empty alt attribute; its file name is Photo-16-11-2019-21-56-20-768x1024.jpg
Po vstavitvi.

Pravilna vstavitev, katere namen je dolgotrajno intravenozno zdravljenje tudi več let in pravilno vzdrževanje ter rokovanje medicinskih sester z vensko valvulo, je pomembna preventiva, da ne pride do komplikacij in s tem do predčasne odstranitev valvule [2].

Rokovanje z VAP-om

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana po vstavitvi venske valvule dobi vsak bolnik knjižico, v kateri je zabeležena vrsta venske valvule, dan vstavitve, mesto vstavitve, zaželena debelina in dolžina atravmatske igle. V knjižici je tudi nalepka, na kateri so vsi potrebni podatki o materialu in serijski številki venske valvule. Zabeleženo je tudi, ali je venska valvula primerna za vbrizgavanje kontrasta za diagnostične postopke. Vsak poseg ali postopek, ki se izvede preko venske valvule, se dodatno zabeleži v knjižico [1].

This image has an empty alt attribute; its file name is jnXe3-og-1024x768.jpeg
Dnevnik aktivnosti.

Vsakdanjik z VAP-om

Z VAP-om moj vsakdanjik ni niti malo oviran – z njim se lahko prosto gibam, opravljam vsakodnevna opravila, prav tako lahko z njim potujem, sem športno aktivna, lahko se tudi kopam v morju ali v bazenu.

VAP lahko v telesu ostane tudi po zaključenem zdravljenju, v tem primeru pa je potrebno prebrizgavanje na vsakih 8 tednov.

VAP med zdravljenjem.
This image has an empty alt attribute; its file name is Photo-05-05-2020-16-53-58-1024x769.jpg
VAP eno leto po zdravljenju.

PICC kateter

Poleg VAP-a pa onkološkim pacientom vstavljajo tudi PICC katetre. Mlajšim onkološkim pacientom velikokrat vstavijo PICC kateter, saj je po končanem zdravljenju brazgotina manjša.

Periferno uveden osrednji kateter (PICC – angl. peripherally inserted central catheter, flebokateter). Varen in zanesljiv venski pristop je bistven za paciente, ki prejemajo intravenozno zdravljenje. Venski pristop se izbira glede na potrebe pacienta, vrste trajanja in pogostosti zdravljenja. Vstavljeni so perkutano v baziliarno, brahialno ali cefalično veno in vstopijo v superiorno veno [3].

Hvala draga Ana za fotografije 🤍


Viri in literatura

[1] Uštar, T. (2017). Uporaba in rokovanje s podkožnim venskim prekatom. In C. Ivelja (Ed.), Žilni pristopi – Zbornik predavanj z recenzijo, 50. strokovni seminar (pp. 99-102). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji.

[2] Tang, T., Li, Y., Zhang, L., Li, H., Geng, C., & Zhou, T. (2016). Handling measures for the implantable vascular access device to prevent of catheter fracture/disruption. Retrieved 2020, from http://www.ijcem.com/files/ijcem0017669.pdf

[3] Mihelj, E., & Perme, J. (2017). Uporaba ultrazvočne tehnologije pri uvajanju perifernega osrednjega venskega katetra – študija primera. In A. Dežman (Ed.), Žilni pristopi – Zbornik predavanj z recenzijo, 50. strokovni seminar (pp. 23-28). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja